Primožev blog - rdeči okun na zelenjavi v pečici (video)

Pomladansko čiščenje hiše, okolice in nas samih... Na tej povezavi pokukajte, kako smo z lahkim obrokom lahko pomladno prijazni do svojega telesa, še prej pa preberite razmišljanje Primoža Dolničarja.

Kitolov

 Pomlad nezadržno trka na vrata, zvončki rastejo in trobentice se ponovno pojavljajo na krožnikih tudi takrat, ko tam nimajo kaj iskati, a se jih vedno znova razveselimo.

Zima se poslavlja, plašči se skrivajo v omare, gospodinje pa mrzlično čistijo stanovanja. Odstranjujejo navlako, ki se je med (letos spet nekoliko bolj mrzlo) zimo nabrala v omarah, pod kavčem, v predsobi, na podstrešju in v kleti - skratka v celotni hiši oz. stanovanju.

Hkrati se je tudi na nas samih nabralo kar nekaj odvečne navlake, ki je bila pozimi dobro skrita pod debelimi oblačili. No, moram priznati, da se nam nekaterim neveščim pospravljanja ta navlaka nabira že nekaj let, a nikakor ne zberemo volje ali vsaj majčkene želje po pospravljanju in tako živimo s konstantnim viškom (saj veste česa).

S to stvarjo je tako: nekatere, ko pride pomlad, ta višek strašno zmoti, spet drugi pa brez sramu “hišo” le prezračijo in na stežaj odprejo okna, da je notranjost vsem na očeh. Nič ne skrivajo, še celo ponosni so na vsebino ali bolje patino, ki se je nabirala skozi leta. Tisti prvi (kako smo si različni) pa bodo še krepko pred začetkom pomladi globinsko očistili svoje domovanje in ko bo vreme dopuščalo, le opravili še zadnje popravke.

Tako se ljudje delimo na dve čisto različni skupini. Ena skupina so kitolovci, druga pa zagrizeni “greenpeaceovci”, ki nasedle kite vztrajno vračajo nazaj v morje. Da boste mojo današnjo metaforiko lažje razumeli, naj najprej predstavim kite. Kiti so ogromne, a graciozne živali, ki po nekaterih znanstvenih dognanjih dosegajo zelo visoko čustveno inteligenco. In ta dobrodušna bitja se v svoji koži očitno odlično počutijo. V koži polni maščobe.

Kitolovci, ki se podijo za kitom v ogledalu in ga poskušajo uloviti ter se znebiti odvečnega sala, se niti ne zavedajo, da s tem lovom pravzaprav uničujejo svojo lastno identiteto, svoj pravi jaz. Niso se sposobni soočiti s podobo v ogledalu. Verjetno so preveč podvrženi lažnim družbenim normam, produktu potrošniške družbe, ki v ljudeh vzbuja plehke vrednote. Mrzlično lovijo kite in jih sebično, brez pravega razmisleka iztrebljajo.

Včasih imam občutek, da hočejo iztrebiti celotno populacijo kitov, še posebej vsako pomlad. Smo pa na tem svetu tudi veliki ljubitelji kitov, ki bomo naredili vse, da bo podoba, ki jo vidimo v ogledalu, odraz naših duš in sreče, ki jo nosimo v srcih.

Zatorej uporabimo možgane in s skupnimi močmi ustavimo nesmiselni kitolov ali pa ga vsaj omilimo. V današnji realnosti Venera res ni več vsesplošni simbol lepote, a bi lahko bila, zato predlagam spravo med kitolovci in “greenpeaceovci”. Podajmo si roke in se v teh lepih dneh, ki se bodo kmalu prevesili v čudovito pomlad, začnimo enako prehranjevati. Tisti, ki tega ne želimo, ne bomo preveč shujšali, ostali pa se ne bodo redili. Vsi jejmo kitove sostanovalce - RIBE.

Zraven si postrezimo še merico sveže, mogoče le majčkeno termično obdelane zelenjave in postanimo pameten narod srečnih ljudi, ki znajo uživati. Bodimo zadovoljni s svojimi telesi in dušami, ostanimo različni, a pametni.

Kiti, ki uživajo v svoji koži, bodo tako ostali živi, kitolovci pa bodo še vedno lahko lovili v morju, a od zdaj naprej kot ribiči.

V znamenje sprave si ta teden vsi privoščimo rdečega okuna, ki je daljni bratranec škarpene, z mavrično barvito zelenjavno prilogo.

Pa en kitovski dober tek vam želim!  

Zdaj pa končno barvit pogled na pripravo...