Primožev blog - jastog in grah v strokih (video)

 Niste ravno kuharski mojster, pa bi tokrat presenetili kar z jastogom? Na tej povezavi vidite, kako je to lahko preprosto. Za vse, ki se dela ne boste lotili čisto takoj, pa še današnje Primoževo razmišljanje...

DAN ŽENA

Spet je tu 8. marec in z njim Dan žena. To je tisti dan, ko ženske praznujejo svojo ekonomsko, socialno in politično enakopravnost. Ne vem, zakaj, a praznujemo ga v večini le v bivših komunističnih državah... Že davnega leta 1910 ga je predlagala nemška feministka Clara Zetkin.

Sprašujem se, kakšen pomen ima ta praznik danes, več kot 100 let kasneje? Kaj pravzaprav slavimo, in ali je to, kar slavimo, sploh še resnično? So ženske resnično postale enakopravne moškim, so nas presegle in bi se mi morali boriti za našo enakopravnost? Kaj to danes v dobi vsesplošne globalizacije sploh pomeni?

Ves svet imamo na dlani, različne civilizacije in kulture so se nam približale na en klik miške. Na ekranu lahko opazujemo, kako različno so ženske zatirane oz. spoštovane v različnih deželah sveta. Na enem koncu smo priča brutalnemu nasilju nad njimi, istočasno pa na drugi strani poloble ženske prevzemajo moške vloge in pozabljajo na svojo žensko plat, na tisto najlepše, kar jih dela tako drugačne od nas moških in so za nas zato tako posebne.

Svet je zaradi interneta navidezno združen v homogeno celoto - hkrati smo si tako blizu, pa vseeno tako odtujeni drug od drugega. Počasi izgubljamo moralne vrednote, ki nas delajo človeške. In na žalost izgubljamo tudi vso barvito raznolikost med spoloma, ki je pogoj in osnova za uravnoteženo družbo, družino, partnerstvo.

Zdaj pa je čas, da neham pametovati o družbenih ureditvah, saj me to spravlja v slabo voljo in se bom raje posvetil našim dragim ženskam, kajti Dan žena je namenjen prav njim. Prav je, da ga kljub temu ali bolje -  ravno zato, ker ženske po svetu še vedno niso povsem enakopravne moškim in vse tudi nimajo enakih pravic kot druge, slavimo in se tako spomnimo, kako ta čudovita bitja lepšajo in boljšajo naša življenja.

Da se razumemo, govorim kot predstavnik moškega dela sveta :). Saj veste, moški-ženska=. Brez žensk bi bil naš svet pust, racionalno urejen, hladen in prepoln nepotrebnega dokazovanja prevlade moči. Tako pa nas »lepši« spol uči, da se je treba včasih samo prepustiti občutku ( temu se reče ženska intuicija ali moška razlaga: kaj hudiča se dogaja?) in vse bo kot je treba.

Ženske so nežne in prefinjene, polne modrosti, spet drugič otroško naivne, dostikrat »tečne« in nam »kravžljajo« živce. Imajo vse te lastnosti, ki jih moški enostavno ne moremo niti razumeti, kaj šele osvojiti, saj razmišljamo z drugo polovico možganov.

In tu nastane zares velik problem razumevanja 8. marca kot dneva žena. Veliko jih namreč zmotno misli, da je bistvo praznovanja tega praznika ne ženska enakopravnost moškim, pač pa, da bi ženske postale nam moškim enake. In to je narobe, saj ravno razlike med moškimi in ženskami tvorijo popolno celoto.

So pa ženske v zadnjih 100 letih dosegle velik preobrat v žensko - moških odnosih in sicer tako prefinjeno, da smo moški dobili občutek, da smo še vedno gospodarji, da moramo pokazati, kaj vse znamo in kako smo dobri. S svojo subtilnostjo so dobile, kar so želele, nam pa pustile občutek zmagoslavja, čeprav smo na nek način poraženci, a je to že druga zgodba.

Zaprle so nas v kuhinjo. In mi, kar je še posebej zanimivo, zelo uživamo v tej vlogi. Ko se igramo s hrano, imamo občutek kreativnosti in neskončne pomembnosti. Smo kot petelinčki, ki se radi šopirijo.

In zato dragi fantje, pot pod noge, hitro v trgovino, nato pa domov v kuhinjo, kjer bomo skuhali najboljšo večerjo na svetu (samo mi jo znamo tako dobro), jo postregli našim dragim in jim tako pokazali, kako jih cenimo in obožujemo.

Pa še en namig: naj bo to res slavnostna večerja s kakovostnimi sestavinami, ki niso vsak dan na našem jedilniku. Recimo jastog…

In en emancipiran dober tek vam želim! No, zdaj pa pokukajmo!